Zmesi lahko ločimo na čiste snovi.

Pri ločevanju zmesi moramo upoštevati značilne lastnosti posameznih snovi, ki so v zmesi. Zmesi ločujemo s fizikalnimi postopki. Pri ločevanju se snovi kemijsko ne spremenijo.

Metode ločevanja zmesi:

a) uporaba magneta → ko je v zmesi železo, nikelj ali kobalt
b) raztapljanje → ko je ena snov v zmesi dobro topna v nekem topilu (npr. vodi), druge pa ne
c) filtriranje → odstranimo drobne netopne delce iz raztopine
d) izparevanje → za ločevanje raztopljenih snovi, ko ima ena snov nizko vrelišče, druge pa visoko
e) sejanje → ločevanje trdnih snovi, ki imajo delce različnih velikosti in so le ti dovolj veliki
f) sublimacija → ko je v zmesi jod
g) uporaba lija ločnika → za ločevanje dveh tekočin, ki se med seboj ne mešata in se razlikujeta v gostoti
h) odlivanje ali dekantiranje → kadar sta trdna snov in tekočina v zmesi dobro ločeni med seboj (npr. prodniki v vodi)
i) kristalizacija → za ločevanje raztopljenih snovi, ko ima topilo oz. raztopljena snov nizko tališče oz. vrelišče in izparevanje ni primerno (npr. raztopina sladkorja)
j) kromatografija → za ločevanje barvil, ki se ločijo na podlagi topnosti v topilu
k) destilacija → ločevanje snovi iz zmesi na podlagi njihovih temperatur vrelišča, ki se med seboj razlikujejo